Premostimo razlike, ustvarjajmo priložnosti v mladinskem delu

Čeprav so okrogle mize potekale v različnih državah in v nekoliko različnih okoliščinah, so imele skupen cilj: spodbuditi odprto razpravo o možnostih, ki so mladim s slepoto in slabovidnostjo že na voljo, o ovirah, s katerimi se še vedno srečujejo, ter o načinih, kako lahko različni sistemi in deležniki učinkoviteje sodelujejo.

Razprave so povezale različna področja, med drugim izobraževanje, zaposlovanje in poklicno rehabilitacijo, socialno varstvo, mladinsko delo, dostopnost in lokalno upravo. Izmenjava različnih pogledov je pokazala, kako pomembno je potrebe mladih upoštevati že pri oblikovanju programov, ukrepov in aktivnosti, ne šele takrat, ko se mlada oseba prijavi na določeno možnost.

Pomemben del razprav je bil namenjen prehodom med različnimi sistemi, zlasti prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Izkušnje udeležencev so pokazale pomen usklajenega delovanja različnih institucij in kontinuitete podpore, ki mladim omogoča, da pravočasno prepoznajo in izkoristijo možnosti na svoji poti do zaposlitve.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi dostopnosti – od fizične in digitalne dostopnosti do dostopa do informacij, mobilnosti in prostorov, komunikacije ter vsebin in storitev. Razprave so pokazale, da lahko upoštevanje različnih potreb uporabnikov že v fazi načrtovanja pomembno prispeva k temu, da bodo programi in aktivnosti dostopni čim širšemu krogu mladih.

Okrogle mize so bile tudi priložnost za predstavitev projekta Youth IMPACT, njegovih ciljev, aktivnosti in dosedanjih rezultatov ter priročnika Bridging Differences Programme Toolkit (BDP Toolkit), ki podpira bolj vključujoče delo z mladimi s slepoto in slabovidnostjo. Na nekaterih dogodkih so svoje izkušnje predstavili tudi mladi, ki so sodelovali v mladinskih mobilnostnih aktivnostih projekta. Njihove izkušnje so dodatno osvetlile vprašanje, kako zagotoviti, da možnosti, ki obstajajo na papirju, postanejo tudi v praksi dosegljive mladim.

Pomembno sporočilo razprav je bilo, da mladi ne bi smeli biti zgolj prejemniki programov in ukrepov, temveč aktivni udeleženci pri njihovem oblikovanju. Če želimo ustvarjati programe, ki se odzivajo na njihove dejanske potrebe, je njihov glas treba slišati že pred sprejemanjem odločitev, ne šele takrat, ko so programi že oblikovani.

Razprave so pokazale, da institucije in organizacije v vseh partnerskih državah že izvajajo številne aktivnosti in iščejo načine za naslavljanje izzivov, s katerimi se srečujejo mladi s slepoto in slabovidnostjo. Hkrati pa so izpostavile potrebo po še tesnejšem povezovanju ter boljšem usklajevanju obstoječih prizadevanj.

Skupno sporočilo vseh okroglih miz je bilo, da vključevanje mladih s slepoto in slabovidnostjo ni odgovornost ene same institucije, organizacije ali projekta. Številne potrebne spremembe ne zahtevajo nujno vzpostavitve novih sistemov, temveč predvsem boljše povezovanje tega, kar že obstaja, odpravljanje ovir ter ustvarjanje pogojev, v katerih lahko mladi sodelujejo enakopravno.

Več o tem: